Fontana piv Zeleno zlato
Zeleno zlato
Prva fontana piv na svetu
Letos se bo na fontani predstavilo 23 pivovarjev s skupno 30 različnimi pivi.
Zgodba o fontani
Fontana piv Zeleno zlato je poklon hmeljarski dediščini Spodnje Savinjske doline in Žalca, ki je središče hmeljarstva v naši državi. Slovenija je tudi peta največja proizvajalka hmelja na svetu, hmelj pa je tista »začimba«, ki daje pivu okus in prepoznavno noto.
V Žalcu smo želeli obstoječo zgodovino povezati s sedanjostjo in postaviti temelje zanimive turistične zgodbe za prihodnost. Rezultat vseh teh dejavnikov je Fontana Zeleno zlato.
Fontana piv je tudi prejemnica dveh nagrad Slovenske turistične organizacije - Snovalca in Sejalca.
Nakup in pokušina piva
Obiskovalec kupi steklen vrček na različnih lokacijah v mestu in za ceno 11,00 € pokuša 6 x 1 dcl piva. Možen je tudi nakup vrčka za 3 x 1 dcl, ter 10 x 1 dcl. Prvi za 9,50 €, drugi pa za 13,00 €.
Kozarec, ki je opremljen s čipom, se postavi pod točilno napravo, ta ga zazna in postopek točenja avtomatsko steče. Točilne pipe se ob pričetku in koncu degustacije z avtorizacijsko kartico pooblaščene osebe dvignejo oz. spustijo.
Vrček Fontane piv Zeleno zlato je oblikoval priznani industrijski oblikovalec in častni občan Občine Žalec, Oskar Kogoj, izdelali pa so ga v "Hrastnik 1860".
Fontana piv Zeleno zlato omogoča vsem kupcem vrčkov, da lahko kupijo dodatna točenja za pivo. T.i. dokup točenj - refil omogoča, da kupec kupi dodatna točenja piva, mogoče pa ga je kupiti le za vrčke, katerih čipi so bili aktivirani isti dan, ko kupec želi opraviti refil.
Možni refili in cene: 3 dl – 6,00 €, 6 dl – 7,00 € in 10 dl – 8,00 €.
Sestavine piva
Hmelj
Slad
Kvas
Voda
Ponudba piv na fontani, način točenja
Letos se bo na fontani predstavilo 23 pivovarjev s skupno 30 različnimi pivi. V juniju lahko pokušate:
IHPS Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije: PIVO KUKEC, svetlo
Pivovarna Haler: ZELENO HALER PIVO
Pivovarna Maister: PIVO GALLUS
Pivovarna Flajs: PIVO UDARNIK
PIVOVARNA SKUBEER: PIVO 4Picnic IPA
PIVOVARNA RESET: PIVO IRISH STOUT
Zgodovina hmeljarstva in pivovarstva
Hmelj je azijskega porekla, že ljudstva v Mezoptoamiji in Starem Egiptu so pripravljala napitke iz žita in drugih rastlin. Suh hmelj so pri varjenju piva uporabljala tudi staroslovanska ljudstva in z njihovim preseljevanjem je zašel tudi v naše kraje.
Kot kulturno rastlino so hmelj gojili že v osem in devetem stoletju v Franciji in na Bavarskem. Pivo so takrat varili v samostanih, hmelj pa so v začetku gojili povsod tam, kjer so bile pivovarne. Šele kasneje so ga sadili v krajih, ki so mu najbolj ustrezali po svoji legi, zemlji in podnebju. Hmeljarstvo se je razcvetelo v 16. stoletju, v Evropi je bilo središče hmeljarstva na Češkem in Bavarskem.
Na Slovenskem se uporaba hmelja za varjenje piva omenja že okrog leta 1160 v urbarju škofjeloškega gospoda. Prelomnica v razvoju hmeljarstva na Slovenskem je nastala med vladavino cesarice Marije Terezije, ko so se med leti 1764 in 1767 ustanovile kmetijske družbe, ki so načrtno spodbujale in pospeševale uvajanje številnih industrijskih rastlin, med njimi tudi hmelja. Intenzivneje pa se je začela razvijati pridelava hmelja po letu 1870, in sicer na območju Spodnje Savinjske doline.
Prvi nasad hmelja v Spodnji Savinjski dolini je leta 1876 pri Dvorcu Novo Celje zasadil takratni oskrbnik graščine, Josip Bilger. Za začetek pridelave Savinjskega goldinga pa štejemo leto 1886, ko sta Janez Hausenbichler in Karl Haupt opravila prve poskuse.
Tudi pivovarstvo je v Sloveniji že dolgo doma, saj prvi ohranjeni dokumenti, ki pričajo o varjenju piva v naših krajih, segajo v 13. stoletje. Ob koncu 19. stoletja so se obrtne in rokodelske pivovarne hitro širile po deželi in največje med njimi so zvarile tudi do 3.000 hl piva. Po prvi svetovni vojni so se vse slovenske pivovarne počasi združile v delniško družbo. Vrhnika je prenehala variti pivo leta 1922, prav tako Mengeš, leto 1925 pa je bilo usodno še za Kočevje, Kranj in Žalec. Po drugi svetovni vojni so se ustalile tri velike pivovarne: Union, Laško in Talis. Pojavile pa so nove manjše pivovarne, kot so pivovarna Adam Ravbar iz Domžal, pivovarna Kratochwill in druge.
(Vir: Priročnik za hmeljarje, IHPS Žalec in www.ekomuzej.si )
O hmelju in pivu
Hmelj (Humulus lupulus L.)
spada v družino konopljevk in je večletna industrijska rastlina, ki izvira iz Azije. Pridelujemo ga zaradi vsebnosti grenke lepljive snovi - lupulina. To je rumen prah na krovnih listih storžkov, ki vsebuje grenčine in aromatične snovi.
V hmeljiščih gojimo le rastline ženskega spola; podzemni del rastline je korenika – imenovana štor, ki je večletna, nadzemni deli pa so: steblo oz. trta, listi in zalistniki, imenovani panoge, ter cvetovi in storžki – plod. Vsi nadzemni deli so enoletni; jeseni odmrejo oziroma jih pospravimo z njive in spomladi iz korenike odženejo novi. Moške rastline zatiramo, saj osemenjeni storžki zmanjšujejo kakovost pridelka.
Hmelj se obira pozno poleti (od sredine avgusta do začetka septembra), ko storžki vsebujejo največ industrijsko zanimivih snovi.
Večino hmelja se uporabi v pivovarstvu kot dodatek pri proizvodnji piva, manjši delež pa pri izdelavi zdravil in kozmetičnih izdelkov. Pri proizvodnji piva je nenadomestljiva surovina, saj daje pivu prijetno zaokroženo grenkobo in aromo.
Najbolj znane slovenske sorte hmelja so: Savinjski golding, Aurora, Bobek in Celeia.
Pivo
velja za najbolj priljubljeno akloholno pijačo na svetu in se hkrati ponaša tudi z več tisočletno tradicijo, postopki pridelave so se skozi zgodovino spreminjali, a sestavine ostajajo iste.
Hmeljska zgodba
Fontana Zeleno zlato pripoveduje zgodbo hmeljarske tradicije, ki se je razvila skozi stoletje in pol, nekje še živi, drugje je le še spomin. Nanjo nas spominjajo številna orodja ter šege in običaji.
Hmeljska kopica
»Obirovke«
»Štangar« in maček
Škaf
Baleta
»Obirovska južina«
»Likof«
Hmeljarska princesa in hmeljarski starešina
O Simonu Kukcu
Znano je dejstvo, da velja Simon Kukec za najpomembnejšega pivovarja, ki ga Laščani imenujejo oče laškega piva. Manj znano pa je, da je imel tudi pivovarno v Žalcu, ki je po prvi svetovni vojni prenehala delovati. Z njo je v Žalcu ugasnila več desetletna tradicija pivovarstva, ki jo je ustvaril in vodil Simon Kukec.
Rojen je bil na majhnem posestvu v Povirju pri Sežani (1838). Poročil se je z Ano Smolka, v času poroke pa je živel v Martinščici pri Reki, kjer je delal kot železniški čuvaj. Z ženo sta vodila restavracijo, on pa je deloval tudi kot prevozniški podjetnik pri izgradnji pristanišča.
Enajst let kasneje sta se naselila v Trbovljah, vzela v zakup rudniško restavracijo in s tem veliko zaslužila. Kasneje sta se preselila v Žalec, kjer sta nakupila toliko nasadov hmelja, da sta obveljala za veleposestnika.
Simon Kukec je imel še eno veliko strast – kockanje. Pravijo, da je ta veliko prispevala k velikosti njegovega bogastva, saj je imel »srečno roko«.
Od Žuževe vdove je kupil bivšo staro pivovarno, ki jo je ustanovil leta 1842 žalski posestnik Franc Žuža. Kukec je pivovarno povečal, jo povsem moderniziral in ji dodal lastno sladarno. Poleg tega je na dražbi kupil pivovarno Laško – Laški trg. Obe pivovarni je združil in ju imenoval Združene pivovarne Žalec in Laški trg. Pivovarno v Laškem je vodil njegov sin Edvard, pivovarno v Žalcu pa je vodil sam do svoje smrti leta 1910.
Znano je, da je Kukec zaposloval predvsem samo Slovence. Ker strokovnjakov za pivovarstvo ni bilo, je zaposloval na ta delovna mesta Čehe.
Idej Kukcu ni manjkalo in kmalu je začel uporabljati termalno vodo, ki je izboljšala okus pivu. Tako je uveljavil termalno pivo, ki v nekoliko spremenjeni obliki obstaja še danes. Posel je cvetel in proizvedli so čedalje več piva, ki so ga uspešno prodajali po celotnem slovenskem prostoru in izven njegovih meja. Pili so ga v Budimpešti, Egiptu in celo v Indiji.
Anekdota, povezana s termalnim pivom, pripoveduje: Zgodilo se je, da so zaradi ljudskega prevoda izraza termalno pivo (“Kurbier” – Kurort/zdravilišče in Bier/pivo), osvajalce ženskih src, ki so tudi radi skočili čez plot, poimenovali kar “termalno pivo” in se tako izognili neprimernemu izrazu.
Simon Kukec je pustil pomemben pečat v Žalcu in v Laškem, zato smo se v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec odločili, da bomo zopet obudili spomin nanj.
Pivo Kukec lahko pokusite na Fontani piv Zeleno zlato ter v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Na Simona Kukca vas spominjajo tudi spominki: »trojčki« piva, pivski vrčki, majice, predpasniki, ki jih lahko kupite v ekomuzeju, TIC-u Žalec in Trgovini Zeleno zlato.
Priporočamo
